Kar nekaj zadnjih let, nam je vztrajno dopovedovala, da je potrebna prenove! Brv namreč, ta, čez grapo na markirani poti iz Volake, do Ogradov, pa naprej v Blegoš. Okostje, da ima še trdno, le leseno ogrinjalo je iz dneva v dan bolj scefrano, je tarnala! Prisluhnili smo ji, ter jo uslišali. Preteklo jesen smo priskrbeli lesa – macesnovega, za njeno preobleko. Zimo, je morala reva še pretrpeti v ponošenem gvantu.
Na sredo popoldne, je bil les naložen v avtomobila in naslednji dan prepeljan v Ograde. Še enkrat hvala Primožu iz Leskovce, ki nam je prišparal hrbte, s tem, ko je na traktorju po razdrapani vlaki pretovoril material v bližino brvi, pri budnem spremstvu asistentov Rafka in Rada, do kjer se je dalo. Kljub temu, je do cilja manjkalo še slabih 400 metrov pa se nismo popolnoma izognili testiranju vzdržljivosti svojih puklov in ramen!
Sobota 18. april 2026, je bil določen za dan »D«. V jutranjih urah, smo Jaka, Rado, dva kranjska Janeza in Melita delovno nabrušeni krenili z Ogradov proti delovišču. Rado na štirikolesniku, na katerega smo naložili za delo potrebno orodje. Še preden smo odložili prinesene tovore, je Jaka že vneto rušil staro oblogo. V hipu je bilo pol brvi gole. Med prekrivanjem praznine z novim lesom, smo dobili prvi obisk. Nisem prepričan, ali je naše početje bolj hvalila Olga s prijaznimi besedami hvale, ali kosmata Simba, s slinastim jezikom in mahajočim repom? Obeh smo bili veseli. Nedolgo zatem je bila celotna dolžina prekrita z novim macesnom, sledi še vpasovanje robnih letev in že se je zaslišalo brenčanje baterijskih vijačnikov, s katerimi smo elemente povezali v trdno celoto. »A drži«, vpraša taglavni monter, »drži« vsi v en glas, je odgovor. Končano! Prav čedna je, pa še lepo smo se imeli.
Zato, kadar vas pot zanese na naš viadukt, le pogumno, stresni test je uspešno prestal. Certifikat je veljaven za nadaljnjih trideset let!
Janez Ržek – Načelnik markacistov PD Gorenja vas
Galerija: Viadukt Ogradi
