Poročilo s planinskega izleta na Črno prst (1844 m)
Rana ura zlata ura. Vsi udeleženci so bili že nekaj minut pred odhodom zbrani pred KZ, tako, da smo ob točno domenjeni uri že krenili proti Robidnici, kjer smo pobrali še zadnja dva prijavljena. Nabralo se nas je zelo lepo število.
Vožnje do izhodišča pod Koblo je kar precej, tako da naglavne lučke niso bile več potrebne, saj se je že med vožnjo naredil čudovit dan. Nekoliko nas je presenetilo le rumeno-rjavo listje na drevesih, saj narava na tem delu deluje bolj kot v mesecu oktobru kot pa v avgustu. Dolgotrajna suša in vročina je naredila svoje tudi na listavcih.
Šofer je avtobus odpeljal na mesto, kjer bomo popoldne sestopili, mi pa smo že kak kilometer prej zagrizli v klanec in že v slabi uri prišli na planino za Črno goro, kjer je sledil krajši počitek in malica.
Nadaljevali smo v zmernem tempu in poskušali uganiti imena okoliških vrhov. Na delu, kjer se gozdna meja konča in preidemo v kamniti svet, smo še enkrat predahnili.
Tudi zadnji del, kjer smo stopili na greben je potekal brez težav. Črna prst na primorsko stran proti Baški grapi daje povsem drugačno podobo kakor proti Bohinjski Bistrici.
V koči Zorka Jelinčiča smo popili kavo, saj nam načelen osrbnik zaradi zgodnje ure ni dovolil kaj močnejšega.
Po uri počitka smo se spustili do planine za Liscem, kjer je Franci imel nekaj več usmiljenja za žejne pohodnike. Nekateri smo tudi nekaj pojedli.
Od Orožnove koče do izhodišča, kjer nas je že čakal avtobus je sledilo še pol urice lahkotnega spusta in še en prijeten izlet je bil pod streho.
Sledila je še kavica na Soriški planini od kjer smo se zadovoljni in prijetno utrujeni odpravili nazaj proti domu.
Hvala vsem udeležencem za prijetno družbo in vztrajen in zanesljiv korak ter pomočnici Petri Jenko za pomoč pri vodenju.
Matej Zajc planinski vodnik, vodja izleta
Galerija: Črna prst – 1844 m
