Poročilo s planinskega izleta na Krsteniški stog
Prvotni datum (14. 7. ) izleta na Krsteniški Stog, ponekod imenovan tudi Mali Stog, ki domuje nad našo najbolj razgledno bohinjsko planino Krstenico, se je sfižil zaradi vremenske napovedi. Kakšno je bilo vreme resnično tistega dne tam gori, nisem preverjal. Po satelitskih slikah sledeč, ki jih vsi tako radi gledamo, so pokazale popoldanski dež. Več pa ne vem. Predzadnje nedelje v avgustu je bila napoved obetavna, obetavnejša od zadnjič. Pa smo šli.
Odhod je bil ob uri z dnevom, na planini Blato le dve uri kasneje. Na višini 1100m se je začel deveturni krog nekje nad Bohinjem. Veliko med nami smo vedeli za te stezice po fužinskih planinah, nekaj ostalih so bili tod prvič. Strma lovska pot nas je ogrela, nekaj višje ležeča lovska koča nam je dala nekaj zavetja za malico, na Krstenici smo pričakovali okrepčilo, kavo ali čaj. A se je pastir bolj čudno držal, zato nismo oklevali in se pritoževali ter smo jo brez postanka mahnili po zelenih pašnikih Krstenice na naš cilj, Krsteniški Stog, manj kot uro oddaljen. Obdala nas je megla, a smo tudi brez markacij zlahka sledili shojeni stezici proti vrhu. Megla je še kar vztrajala, tako da malenkost izpostavljen greben samega vrha ni bil preveč moteč. Držali smo se kril megle in stopili na lep vrh. Ob hudičevi kapljici naše slavljenke med udeleženci smo zataknili še drobivc kruha. Naredili skupinski posnetek in nekateri starejši so se spomnili komada Josipe Lisac, Magla.
Sestop k pastirju je bil hiter, še hitrejše je bilo slovo od Krstenice. Pastir se je še vedno kislo držal – vzrok črnega pogleda črnolasega fanta nam je bil kasneje razvozlan. Z vodnikom na čelu smo nadaljevali po markirani poti Krstenica – Jezerce – Lazovški preval. Markacije so tako lepe, da so jih naši kolegi, kolegi markacisti, poimenovali kar »robotske«. Nič čudnega. Pot markiramo gorenjevaški planinci. Torej je bil izlet tudi društveno obarvan. Gorenjevaški markacisti smo od lanskega leta naprej skrbniki te lepe vezne poti v Julijskih Alpah.
Sestop z najvišje točke izleta, Lazovškega prevala, na tretjo planino današnjega dne, planino v Lazu, je šel malo počasneje in še vedno v megli. Krave nad planino so dale vedeti, da smo blizu planini in okrepčilu. Še prej pa lama po imenu Pablo, ja prav ste prebrali, lama, pa štirje pujski, ovčke in kure na planini. Prisrčne živali so nas naredile živahne in prav malo otroške.
Majerica nas je postregla z vsem kar je imela, plačali so trije, ostali nabavili nekaj kilskih hlebčkov sira. Na vratih sirarne smo prebrali plakat, da so imeli prejšnji večer tukaj gori kulturno obarvanega. A majerica tukaj ni bila prav nič črnogleda, temveč vesela in zgovorna …
Vse lepo se hitro konča in ura nas je že kar priganjala na kombi, na Blatu.
Še malo gor in končno spust na Blato. Med kramljanjem, med hitrejšim spustom nekaterih in malo počasnejšim spustom drugih.
Šofer je vžgal in že smo se peljali v dolino in naprej proti Bledu. Zjutraj brez zastojev, v popoldanskih urah pa z nekaj zastoji.
Vreme ni bilo idealno, sem kdaj rekel, da po megli lahko hodim okrog doma, a tokrat nas je sedemnajst šlo od doma v meglo. Nekateri se bodo vrnili gledat, kje smo hodili, nekateri se bomo vrnili sem gor, na delo, vsem, skoraj vsem, pa je bil izlet tudi v megli všeč in bogat.
Rafael Krvina- planinski vodnik, vodja izleta
Galerija: Krsteniški stog Avtorji fotografij Leonida Kalan, Rafael Krvina in Matej Zajc
