Planinci gorenjevaškega društva se že mnogo let udeležeujemo dveh tradicionalnih pohodov okrog martinovega. Prvi je Od Litije do Čateža, hodimo po dolenjskem, pri drugem pa sledimo Vertovčevimpotem na primorskem, med Vipavo in Krasom.
38. Pohod od Litije do Čateža
Letos sem se udeležil dolenjskega. Jaz prvič, nekateri pa že 38., že od leta 1987. Po popotovanju sem prebral še knjižno Levstikovo popotovanje, na martinovo je hodil tistega dne. Pot je začel v Litiji. S prijateljem in baburo, tako pravi. Pri branju sem natančno sledil krajem, kjer so hodili. Šmartno, Liberga, Preska, Gobnik… sledil sem njihovi debati, pijači in ugrizači. Niso se preveč ustavljali, le na zidanci pri Bojcu, se je trojka nekolikanj zadržala. kjer je vsak hvalil svojo sladkal. »A Dolenjec ne posluša rad, če se povzdiguje drugo vino pred njegovim.
Kadar si v hramu, hvaliti ga moraš, če te prav za ušesom praska, sicer mu ne ugodiš.« piše Levstik v svojem popotovanju. Vsi trije so srečno prišli na Čatež. Še eno misel sem uzrl med vrsticami. Na poti so veliko govorili o kulturi, o poeziji, o slovenski besedi nasploh.
Letošnja pot je bila suha. Stabilno jesensko vreme je zato na pot poslalo, tako sem prebral v organizatorjevem poročilu, več kot 15 tisoč pohodnikov. Odprtih zidanic, šup in gasilskih domov je bilo precej. Moja druščina je bila bolj babja, a s hribovskim poreklom, tako da se lahko popravim. Imel sem žensko družbo, za povrh pa še domačinke z Lavrovca. Nismo se pri vseh točkah ustavili, potem bi bili kakšno uro kasneje na Razhodnji v Čatežu.
Sem ter tja pa smo primaknilo nos za šank in nekaj popili. Sem kar cviček srkal te sobote, nekaj sem moral, da sem poplaknil dobrote iz miz. Po zaseki, kruhu, potici, celo po krofu. Pa nisem preveč govoril čez kvaliteto, četudi me je dvakrat za ušesih praskalo. Pri domačiji na Sevnem je bil med na razpolago, pa kozji namazi, tako da sem za domov vzel cvetni prah. Za zdravje. So se
potrudili ta mladi pri hiši. Prav rad prisluhneš njihovim besedam izkušenj tam med dolenjskimi bregovi.
Še malo pa se je pokazala farna cerkev v Čatežu in romarska na Zaplazu. Pa še sonce se je po poldnevu iztisnilo iz megle. Pravljica je nastopila.
Na Čatežu je bila razhodnja. V šotoru pa golaž in zadnji požirki cvička. Veliko ljudi je bilo za mizami. Sem se dobro počutil. Pa Zvita feltna z razposajenimi izvajalci, zadnji sončni žarki in še ogled farne cerkve svetega Mihaela. Nadangeli vkop držema. Bil je čas za odhod. Na martinovo popotovanje nas je peljal Martin. Vse v slogu praznika. Ko sem prebral še Levstikovih trideset strani, se mi je zdelo, da je šel po severni strani. Hodil je čez Gobjek.
Na južni strani tega naselja nisem videl nad hišnimi vrati. Preverim naslednjič, če bo v letu 2025 pa ne obljubim. Prav tako ne, da bom šel po severni. So rekli številni z dolgo tradicijo udeležbe, da je južna pestrejša in gostoljubnejša. Preverim! Nekaj kulture, kot v osnovnem levstikovem popotovanju, sem tudi to leto videl. Takšne in drugačne. Veliko v obliki težkih nog.
Zapisal: Rafael Krvina
22. Pohod po Vertovčevih poteh
22. pohod po Vertovčevih poteh je potekal po ustaljenih poteh in stezah. Vse je lepo označeno z ibformativnimi tablami. Zjutraj ob prihodu je bilo hladno, čez dan pa je posijalo sonce.
Razgled le v dolino in na bljižnje hribe. Pod hrastom na Ustju je bilo dovolj stojnic na tržnici za v usta in nahrbtnik.
Letos je bila rekordna udeležba, okrog 9000 podhodnikov. Naši gorenjevaški planinci pa kot po ustaljeni maniri, vsi pravočasno na cilju in avtobusu.
Zapisala: Zorka Jereb
Galerija Sv. Jošt nad Kranjem






