Obisk doline Glinšcice je hoja ob italijanski meji, zato smo najprej v Ambasadi poskrbeli za čuječnost in formalnosti 😁.
Zaradi napovedane močne burje smo spremenili izhodišče: namesto iz Socerba (hoja po vetrovni planoti in spustu po prhkem, izpostavljenem grebenu) smo se z avti odpeljali preko Kozine v Krvavi potok ter v Mihelah nadaljevali mimo cerkvice Sv. Elije po bližnjici vse do do slikovitega kamnitega mostička na “Globokem potoku”. Nato smo se povzpeli do kolesarke steze na vzhodni strani vasice Draga. Po njej smo hodili dobrih 500m, ko smo že zavili na prvi ogled: Vinske Špile. Tik pod njo je ljubek slap, vendar danes vode v Globokem potoku ni bilo. Vseeno nam je bilo tam zelo všeč😉 .
Nadaljevali smo po poti bivše železnice skozi tunele, nato pa se po strmi markirani poti (oznake Alpe Adria route) spustili v slikovito vasico Bottazzo (Botač). Pogledamo si, kje je bila že leta 1981 v imenu Poti prijateljstva Odprta meja. Malce nižje prečkamo reko Glinščica in se povzpnemo do cerkvice Mati Božja na Pečeh. Tu so bili sunki burje tako močni, da smo komaj slikali lep pogled na slap, skupinska slika ni bila izvedljiva. Po planu smo “pobegnili” nazaj v dolino, prav do reke in ji sledili do vasice Gornji konec in občudovali ostanke rimskega vodovoda.
Sledil je vzpon so prvega razgledišča Mocco (na tem mestu je bil leta 1190 zgrajen Mihov grad, kasneje porušen) in nato tik pri vasi Jezero (San Lorenzo) še do drugega, najlepšega razgledišča. Ugotovila sem, da zaradi plezanja oz feratanja večkrat parkiram skoraj pod to razgledno točko, ampak žal ni nič označeno in moraš poznati, kje na koncu parkirišča pod vasjo Jezero ga najdeš. Vredno pogleda tako na morje, kot na celotno dolino Glinščice.
Veter se je že precej umiril, (malo pa smo se ga tudi že navadili), tako da se nismo pustili preveč motiti in smo se ob pavzi tudi že malo posončili in si vzeli čas za nabiranje špargljev.
Krog smo nadaljevali po robu planote Draški Kras do Stene, kjer se že precej spustiš proti kolesarski stezi, vendar pa smo jo obšli po potki nad vasjo Draga in tako prišli v vas s severne strani, mimo “kotička”, kjer je samopostrežno na voljo domače pivo Slap (in jajca za k špargljem 😂 ), na drugi strani ceste pa je pitna voda…
Sledil je še povratek po daljši poti do vasice Mihele (pogled na gradnjo Drugega tira), kjer smo ugotovili, da se nam razen tistih metrov ob razglednem stolpu in Špili pot ni nikjer ponavljala, niti koraka.
Prijetno utrujeni smo končali našo prilagojeno krožno pot in “na točki analize v domačih krajih” so bile slišati same pohvale. Torej, v Ambasadi obkljukani, da smo se vsi varno vrnili.
Tudi jaz pohvalim mojo skupinico, ki me je kar namučila. Tehnično zapisano nanese le slabih 13 km in 4 ure hoje, energijo pobere razgibanost terena. V skupni oceni smo si tako naklonili tudi malce vetrovnega dodatka. Nekajkrat smo imeli na izbiro zaradi vetra skrajšati turo in krožno obrniti proti izhodišču, ampak s(m)o vsakokrat izglasovali ŠE! To pa je tudi omembe vreden podatek in dokaz, da smo se imeli res lepo, mar ne?
Srečno, do naslednjič!
Zapisala Božena Pisk
Galerija: Glinščica 6.4.2025
