Poročilo s planinskega izleta na Rodico
Dolgoročna napoved je obetala vprašljivo vreme, ampak smo vzeli »naročilnico za suho vreme« in pogumno šli.
12 dušic sem peljala iz vasi Rut na Rodico. Po krajši zamudi zaradi objektivnih cestnih ovir smo se vendarle zbrali, razporedili v 4 avtomobile in se peljali do vasi Rut in še nekaj ovinkov višje, po gozdni cesti. Višje ni šlo, parkirali pred rampo za zaporo ceste (1030mnv).
In smo šli. To nam je pa šlo dobro. In debata tudi 😊. Sprva smo nadaljevali po gozdni cesti navkreber, nato po ožji potki navkreber, mimo lovske preže, nato po mulatjeri navkreber, najprej po gozdu, nato med ruševjem, ter na koncu po ožji kamniti potki navkreber do sedelca. Vmes smo za vsak slučaj že pomalicali, če bi bilo na vrhu neprijazno vreme in prav smo naredili. Na sedelcu smo veselo ugotovili, da nas čaka le še slabih 15 min stme hoje in bili zadovoljni, kako dober oz. primeren tempo smo imeli. Ampak – videli smo pa le meglo nad nami, potka komajda vidna.
Na vrhu se ravno pohvalimo, da so kljub megli solidne razmere in da počakamo 15 min, če se megla razkadi, kot se je to zgodilo na ogledni turi. Ampak…
Ampak v naslednji minuti se je megla še zgostila in na nas začela spuščati drobne mrzle kapljice, tako, da smo se le zbrali za skupinsko fotografijo in jo kot vojaki v četici ucvri nazaj navzdol, dokler spet ni bilo prijaznejše vreme za počitek in drug del malice.
Prijetno utrujeni smo se vrnili do avtomobilov, se pred zasluženo kavico ustavili še pri petstoletni lipi in se po nasmejani analizi srečno vrnili v domače kraje.
Pohvalim dobro, pozitivno energijo vseh udeležencev in se vsem zahvaljujem!
Srečno, do naslednjič!
Božena Pisk – Vodja izleta
Galerija: Pohod na Golico
