Planinarjenje po otoku Vis
V organizaciji PD Gorenja nas je drugi teden septembra turistična agencija Balkanika popeljala na aplaninarjenje po otoku Vis.
Vis je otok v Srednjem Jadranu. Leži precej stran od celinske obale, približno 20 km zahodno od Hvara, od katerega ga loči Viški kanal. S površino 89,72 km² je deveti največji hrvaški otok in peti največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezuje trajekt na liniji Split-Vis. Upravno je razdeljen med mesti Vis in Komiža, spada pa v Splitsko-dalmatinsko županijo na Hrvaškem. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Vis
Z Renatom, našim stari znancem, voznikom avtobusa in planinskim vodnikom smo v petih dneh prehodili večji del poti na otoku. Renato je rekel, da je prostora za planinarjenje še za kakšen teden več. Toda, kdaj drugič. Na tem obisku smo med planinarjenjem ob obali mesteca Vis spoznavali zgodovino otoka.
Povzpeli smo se na najvišji vrh, 587 m visoki Hum. Iz Visa smo prehodili pot do planskega doma Sveti Andrija, ki leži na istoimenskem vrhu, 267 nad morjem. Od tam je bil krasen razgled na viški zaliv in sosednje otoke, od Hvara in Brača do Korčule in Lastova. Nekajkrat smo hodili mimo nekdanjih vojašnic in se sprehodili skozi opuščene vojaške bunkerje, ki jih je zgradila nekdanja jugoslovanska armada. Od vseh vojaških ostalin je Titova špilja posebnost.
Tukaj je stran od nemških granat celil rane od šrapnelov Sutjeske vojne vihre, a spoznal svojo zadnjo ženo. Skoraj mladoletno, takrat, medicinsko sestro Jovanko. In široka cesta skoraj do vhoda. V zalivu Rogačič smo si ogledali podzemno zaklonišče za podmornice. Na drugi strani pa plažo »Mama mia«.
Dvakrat nas je pot vodila v Komižo, manjše pristanišče in ribiško naselje, ki leži na zahodni strani otoka. Skoraj lepša kot Vis.
Bil je prijeten aktiven dopust, med katerim smo po otoku prehodili 53 km planinskih poti. A še vedno je bilo dovolj časa za kopanje v toplem morju pod hotelom Issa. In za druženje ob kozarčku avtohtonega vina Plavac mali.
Nekateri ste bili z nami prvič. Pa recimo, da je bilo fajn, pa da gremo še kdaj.
Zapisala Silvo Pivk in Rafael Krvina
