Skoraj zimski, na nedeljo 8. decembra 2024. Na ogledni turi, šest dni prej, je bila Sivka zelena in sončna. Razgled je segel na vse znane in neznane vršace. Na ogledni turi smo bili trije. Pravzaprav štirje. Dohitel nas je domačin. Na pohodu je bilo sivo vreme, na Sivki zeleno belo, razgled je bil siv, a sence v oblačnosti daje znane vrhove poznane. Tistim ki vedo kam gledajo. Na poti naj je bilo enajst,a na vrhu trinajst. Dohitela sta nas domačina. Z Metodom že na ogledni turi. In pot nazaj sta ta dva možaka spremenila dan v gostoljubje in prisrčnost. Na Sivko po gorenjevaškem krogu, nazaj po par desetletij strarejši označeni poti, po loški. Izhodišče pa isto. Suhi dol, brez lastne hišne številke, razpet med Šentjoštom, Planino in Golim vrhom. Potem pa vedi, kje si.
Pogled z vrha v znane in neznane vrhove, na povratku po loški poti pogled pa v osrednjo Kolobocijo, pa tja do svetega Andreja na Planininad Horjulom. Uradno nad hišnimi vrati. Napovedana burja ni segla pod srajco, nenapovedani sončni žarki še manj, konec pohoda je segel v spomin.
Najprej pri Jesenovcu, nad črnim portalom, iz podpeškega črnega marmorja, hišna številka šest, Planina nad Horjulom. Med vrati gospodinja Joži, mogoče celo gospodar. V kuhinji brez copat domači čaj iz grozdnih jagod, medica in precej besed. Kmečko kuhinjo smp napolnili gorenjevaški planinci, napolnil jo je smeh. Resne debate bolj malo, a ravno prav resna, da smo se zadržali pol ure. Potem pa mora planinec naprej. Za konec še objem in hvala Joži, hvala Bojan.
Še asfaltni spust na začetek. Ko je Metod, že tretjič v tednu dni, nam stal ob strani. Tokrat na hišnih vratih s toplim čajem in takratkim. Kdor je hotel, ne mogel. Pa še nekaj. Dal mi je idejo za četrto srečanje. Nekega dne na poti Planica – Pokljuka. In izlet na Sivko je imel v več smislih koristi. Rekreacija, druženje z neznanimi, a preprostimi domačini in potrditev, da je planinski izlet v domače kraje še kako zanimiv. Hvala vsem.
Zapisal: Rafko Krvina
Galerija: Zimski pohod na Sivko






